V tednu otroka so na Mestni občini Velenje za nas prvošolce OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora pripravili županov sprejem.

Župan Peter Dermol nas je prijazno sprejel v svoji pisarni,  razkazal mestno hišo ter predstavil simbole občine. Radovedno smo se razgledovali po njegovi pisarni in razmišljali, če bi nekoč tudi mi želeli sedeti na njegovem stolu … Časa za razmislek ni bilo prav veliko, saj smo iz pisarne morali odhiteti v sejno sobo, kjer smo z županom še malo poklepetali ter se posladkali. Podaril nam je zastavice občine Velenje, s katerimi smo potem ponosno mahali na poti do šole.

4. dan:

Rana ura, zlata ura!  Tako radi bi še spali, učitelji pa so neizprosni. Zajtrk, pospravljanje, plavanje, hitra hoja do Ankarana, sladoled. Ali je možno? Vse to v enem dopoldnevu!!!

Končno smo popoldne uspeli pisati dnevnik, peti, plesati, igrati odbojko in med štirimi ognji. Postali smo detektivi narave, na koncu pa uspešno opraviti še testiranje za plavalna priznanja. Saj smo pravi plavalni mojstri.

Zvečer smo doživeli TOMBOLO z bogatimi nagradami. Staršem se zahvaljujemo za čudovite nagrade.

Jutri dopoldne še plavamo, nato pa pospravimo in krenemo na pot proti domu. Pričakujete nas okoli 16. ure.  

3. dan:

Iz sladkega spanca so nas učitelji zbudili zelo zgodaj. Pravijo, da je zajtrk najpomembnejši obrok, saj nam da energije za cel dan. Danes smo jo res potrebovali, saj smo že ob 8. uri skočili v bazen. Pogumni pa smo, kajne! Po jutranjem plavanju smo pisali razglednice in jih odvrgli v poštni nabiralnik. Upamo, da jih boste starši prejeli, še predno se vrnemo domov.

Sladkarije, ki jih imamo v »SKUPNI RABI«, nam zelo teknejo. Tako »sladke« niso bile še nikoli.

Po popoldanskem plavanju smo si ogledali park. Športnim igram je sledil še večerni sprehod z lučkami. Se predno smo prišli do prvega ovinka, smo se obrnili,  saj so nas pozdravile dežne kapljice.

Polni vtisov smo legli v postelje. Preživeli smo še en čudovit dan v šoli v naravi. Da ne pozabimo. Pred spanjem smo poslušali pravljico Zakaj je morje slano? Ali poznate odgovor? Mi ga!

2. dan:

Kljub deževni noči in grmenju smo se zbudili v sončno jutro. Z jutranjo telovadbo smo pričeli delovni dan. Po kraljevskem zajtrku je sledilo pospravljanje sob, pouk in  skok v bazen. Svoje dogodivščine smo popoldne poskusili zaupati dnevniku, pa nem je zaradi zanimivejšega  Lova za zakladom zmanjkalo časa. Dokazali smo, da znamo dobro sodelovati. Popoldne smo spet pridno plavali in čofotali v bazenu  Bilo je SUPER!!! Po večerji je sledil PLES  z zabavnimi igrami. Kdo bi verjel, da lahko v enem dnevu doživimo toliko lepega.

1. dan:

Končno smo dočakali težko pričakovani dan. Pričela se je naša šola v naravi.  Srečno smo prispeli do Pirana. Obiskali smo akvarij, se sprehodili po ozkih ulicah do cerkve in si na daleč ogledali Tartinijev  trg, saj je bil zaradi snemanja hollywoodskega filma zaprt.  Po prihodu na Debeli rtič smo se namestili po sobah in že hiteli na  plavanje. Zvečer smo se sprehodili do obale in veselo čofotali v morju. Po ogledu filma Huda mravljica, smo utrujeni hitro zaspali in sanjali  o novih dogodivščinah, ki nas še čakajo. 

                                                                                      Petošolci in učitelji

V soboto, 24. septembra, je bilo na Titovem trgu zelo živahno. Mestna občina Velenje je v sodelovanju s Športno zvezo Velenje organizirala prireditev Velenje se predstavi. Na prireditvi so sodelovali tudi pevci in plesalci OŠ Gorica ter naši trije navihani Goriški škratki, ki so hudomušno predstavili šolo. Gledalci smo bili ponosni, da smo del te zgodbe. 

Barbara Trebižan, ravnateljica 

V četrtek, 22. septembra smo se tretješolci podali na prvi športni dan-pohod na Tuševo. Kljub malo nižjim temperaturam smo se hitro ogreli in kmalu prišli do naše točke-turistične kmetije Tuševo. Tam smo najprej pomalicali, nato pa smo se še bolj razmigali na igrišču. Igrali smo nogomet in košarko. Nekaj tretješolcev pa je preiskusilo igrala na travniku pred kmetijo. Sonce je postajalo zmeraj močneje, zato nas je ob vračanju v šolo že pošteno grelo. Imeli smo se super.

Petošolci vemo, da večina učencev v šolo prihaja peš, saj smo naredili anketo o prihodu učencev v šolo in oblikovali različne prikaze teh podatkov. Razmišljali smo tudi o obdobju, ki je pred nami – kako se bomo prevažali v obdobju srednje šole, ko šola ne bo več tako blizu doma, kako se bomo odpravili po manjših nakupih in opravljali obveznosti v središču mesta. Ob pogledu na gost jutranji promet na cestah smo razmišljali kako ga zmanjšati, kateri ukrepi bi bili pravi, da bi zmanjšali onesnaženost zraka, zakaj le malo ljudi uporablja brezplačni mestni prevoz in kakšna bo naša prihodnost. Kljub temu, da so nam električna prevozna sredstva »kul«, smo spregovorili tudi o nevarnostih električnih vozil in predvsem zakaj niso primerna za mladoletne osebe. Da lahko tudi ulica v mestu zaživi popolnoma drugače, smo spoznali skozi projekt Evropski teden mobilnosti, ki si s sloganom »Trajnostno povezani« prizadeva zmanjšati avtomobilski promet na fosilna goriva in spodbuditi prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti – hoje, kolesa ali javnega prevoza.

Sedmošolci smo hladno torkovo jutro pozdravili športno. Pohod – najprej prevoz do izhodiščne točke v Braslovčah, potem panoramski sprehod okoli tamkajšnjega jezera, nato pa vzpon do lovske koče, kjer smo si napolnili lačne želodčke in ob toplih sončnih žarkih počvekali s sošolci. Med potjo smo naleteli na kar nekaj adrenalinskih ovir, vendar mogočno podrto drevo in tudi manjše strmine so za nas bili mačji kašelj. Športni dan smo zaključili z ogledom gradu Žovnek in obveznim fotografiranjem za album osnovnošolskih spominov. 

Še predno je Pika Nogavička ob zaključku Pikinega festivala vrnila lento županu našega mesta, smo petošolci že dopoldne dodobra prečesali vse Pikine mestne četrti na Titovem trgu. Tudi sama Pika nam ni ušla! Čestitali smo ji za uspešno vodenje pikastega mesta, ji stisnili objem in dali »petko«. Nismo mogli niti mimo razstave znanega slovenskega ilustratorja Marjana Mančka, Od satirične do oživljene risbe, v Galeriji Velenje. Zadovoljni z obiskom razstave, ki nas je pritegnila z znanimi ilustracijami, interaktivnimi postajami in srečanjem z Radovednim Tačkom, smo se odpravili še na Pikine ustvarjalne delavnice. Z nahrbtniki polnih izdelkov, smo med potjo proti šoli obujali pikaste dogodke z raznoraznih postojank in se strinjali, da je najboljše kadar se Pika po mestu potika.

Prvošolci smo komaj dočakali torek, 13. 9. 2022, saj nas je čakala dogodivščina – sprehod v mesto in obisk Pikinega festivala. Najprej smo si v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega ogledali plesno predstavo Muca Copatarica. V predstavi smo vsi zelo uživali, so nam pa po predstavi že pošteno krulili želodčki. V parku smo se okrepčali in se odpravili še na mestno otroško igrišče, kjer smo se preizkusili tudi na poligonu in se poigrali na igralih.

Trikrat hura za Piko!