1. dan:
Dragi dnevnik!
Mi gremo pa na morje, se plavat naučit! Debeli rtič, prihajamo!
Ob pol devetih smo nestrpno čakali odhod avtobusa. Še poljub in slovo od staršev. Začela se je naša dogodivščina. Med vožnjo smo opazovali lepote Slovenije in ponovili reliefne oblike. Ustavili smo se na postajališču Lom in pojedli malico. Pot smo nadaljevali mimo Postojne, Nanosa ter dveh vetrnih elektrarn. A kje je morje? Še malo, pa bo. Res. V daljavi smo opazili visoke žerjave v največjem slovenskem pristanišču, v Luki Koper. No, končno. Prispeli smo na Debeli rtič.
Razdelili smo se po sobah, dobili prva navodila in opozorila glede varnosti in se okrepčali z okusnim kosilom. Sledil je izlet v Piran. Tam smo se razdelili v tri skupine. Sprehodili smo se po mestu, obiskali akvarij, si privoščili odličen sladoled in nakupovali spominke.
Ko smo se vrnili v hotel Bor, smo se pripravili na preizkus plavanja. Po večerji smo se sprehodili do morja in se lovili na igrišču. Utrujeni smo se pripravili za spanje.
Vsi smo zdravi.
2. dan:
Dragi dnevnik!
Noč je bila kratka. Komaj smo dobro zatisnili oči, že so nas prebudili za jutranjo telovadbo. Različni kosmiči, siri, salame, marmelade, jogurti, hrenovke, trdo kuhana jajca, mleko in čaj. Kraljevski zajtrk nam je dal moči za vse dopoldne.
Iz notranjega bazena smo šli na obalo. Tu je zelo raznoliko rastlinstvo in živalstvo. Mimogrede smo opazili lignje in ribe ter našli veliko lupin školjk (2) in polžev (1). Popoldne smo šli na pohod v Resljev gaj. Imenuje se po izumitelju ladijskega vijaka. Pomembno vlogo je imel tudi za gozdove, ker si je prizadeval za pogozdovanje izropanih kraških in istrskih gozdov. Zvečer je bil za vse otroke organiziran ples »ODŠTEKAN STIL«. Nenavadna frizura in oblačila ter ples. Komisija je imela težko delo. Kdo bi verjel, da lahko človek v enem dnevu doživi toliko lepega.
Zdaj že zeeehaaam in spim. Z..z…z…z…z..z…
Barbara Trebižan, prof.
3. dan:
Dragi dnevnik!
Joj, kako bi še spali. A treba je bilo vstati. Po telovadbi, zajtrku in pisanju dnevnika smo plavali na bazenu in v morju. Že veste, da smo vse priboljške, ki smo jih prinesli s seboj, oddali v skupno rabo? Učitelji nam jih vsak dan nekaj razdelijo. Kako se priležejo! Njam, njam, »cukerček«! Po obilnem kosilu in počitku smo izdelovali ribice, darilne škatlice, zapestnice, pahljače in vrečke. Popoldansko plavanje nas je osvežilo. Komaj smo dočakali večerjo. Potem pa … gremo v kino. V našem hotelu je dvorana, ki so jo ta večer spremenili v kino. Gledali smo slovenski film Vlomilci delajo poleti. Sledila je še tombola. Čisto vsak je dobil lepo nagrado. Iskrena hvala vsem, ki ste prispevali dobitke. Tombola je res zakon! Pred spanjem smo se »šli še solit«: čips, smoki, bobi palčke…
Zaspal sem kot mlad mucek. Morski zrak in plavanje mi odlično deneta. Spim kot top.
Barbara Trebižan, prof.
4. dan:
Dragi dnevnik!
Sreča je na strani pogumnih. Za 12 učencev in 2 učiteljici se je dan začel ob 4. 50. Odločili smo se, da bomo pogledali, kako velika ognjena krogla pokuka izza obzorja. Zgodaj smo se med vinogradi podali do razgledne točke in uživali v krasnem sončnem vzhodu. Nepozabno doživetje.
Danes nas čaka pester dan. Naš hotel stoji v parku. Zjutraj nas bo vrtnarka vodila po njem. Predstavila nam bo različna drevesa, grme, začimbe in zdravilne rastline. Japonska nešplja je polna okusnih oranžnih plodov. Po kosilu imamo lov na skriti zaklad. S pomočjo zemljevida se bomo orientirali in čisto sami poiskali vse kontrolne točke in našli zaklad. Vem, da nam bo uspelo. Popoldne bomo pokazali svoje plavalno znanje. Delfinčki in morski konjički že čakajo na nas. Zvečer je organizirana prireditev Rtič ima talent. Spet bo zabavno.
Dragi domači, jutri pridem domov.
Barbara Trebižan, prof.
5. dan:
Mami, prihajam domov!
Zadnji kraljevski zajtrk, pospravljanje sob, podelitev priznanj za plavanje in nagrad za najbolj urejene sobe. Še skok v morje, raziskovanje obale, iskanje rakovic, školjk in polžev, po kosilu pa domov.
Vse poteka po načrtih. Vsi smo zdravi, zadovoljni in v pričakovanju snidenja z domačimi. Povsod je lepo, doma je pa najlepše.
Barbara Trebižan, prof.
