Hitre povezave
Varne točke
Arhiv novic šol. leto 2018/2019
Kako nas je dinozaver Tiko naučil strpnosti in spoštovanja
Na OŠ Gorica smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da eno izmed prednostnih nalog šole posvetimo strpnosti in prijateljstvu. Učence smo pričeli s temo seznanjat že od samega začetka šolskega leta. Nalogo smo si zamislili kot projektni teden, ki se odvija ravno v tem tednu, od 12. do 16. novembra.
V sredo, 14. novembra, so si učenci od 1. do 4. razreda, imeli priložnost ogledati lutkovno glasbeno predstavo z naslovom »Dinozaver Tiko in veliki zob«. Ekipa izobraževalnega centa Eksena iz Šentjurja, jim je na zanimiv in njim razumljiv način pobližje predstavila sporočilo strpnosti, spoštovanja in prijateljstva.
Glede na odziv učencev, jih je predstava navdušila in tudi opomnila na zelo pomembne človeške vrline, strpnost spoštovanje ter prijaznost, katere bogatijo naša življenja in hkrati krepijo medsebojne odnose.
Branka Tratnik Meh, prof.
Koncert ob 90. letnici skladatelja Jakoba Ježa
Mladi planinci opravili že drugi pohod
Minula sobota (Martinova – 10. 11.) je bila prečudovit dan – vreme prijetno toplo, jesenska narava pa obsijana s soncem, da so barve kar žarele.
Člani planinskih krožkov OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora smo se zjutraj z avtobusom odpeljali do Loke pri Mozirju. Tu smo začeli s peš hojo po delu markiran evropske poti E6, ki vodi skozi več držav od Baltika do Jadrana. Oznake so drugačnih barv kot naša Knafeljčeva rdeče-bela markacija, ki označuje planinsko tranzverzalo. Evropska ima v sredini rdečega kroga rumeno piko. Sledili smo torej takim oznakam in se po gozdnih poteh kar precej dvignili, da smo dosegli vrh Dobroveljske planote. Opazovali smo lepo urejene domačije, živino na paši, kapele ob poti in še marsikaj zanimivega. Mentorica krožka, gospa Branka ima na tej planoti prijateljico, ki nas je na svoji domačiji zelo lepo sprejela in tudi pogostila. Pripravila nam je različne pijače, spekla celo dve vrsti rogljičkov. Odlični so bili, čisto sveži. Ker smo bili velika skupina, smo posedli vsepovsod naokrog in pomalicali. Otroci so se poigrali s prijaznim psom, si ogledali kokoške in se malce podružili med sabo, poklepetali pa so tudi starši.
Po prijetnem počitku smo se morali posloviti in jo mahniti nazaj proti dolini. Na gozdnih poteh je bilo veliko odpadlega listja, po katerem smo bredli. V senčnih grapah pa je bilo listje mokro in spolzko in tam smo morali biti še posebej previdni. Brez nezgod smo se vrnili do avtobusa in se odpeljali proti domu. Prav prijetno smo preživeli sobotno dopoldne!
Nada Štravs
Obisk na sodobni kmetiji Potočnik – Zavodnje
V petek, 19. 10. 2018, smo učenci tretjega razreda obiskali sodobno hribovsko kmetijo v Zavodnjah nad Šoštanjem. Bili smo očarani, ko smo izvedeli, da jogurti, ki jih uživamo v šoli pri malici, prihajajo ravno od tukaj, saj se na tej kmetiji že več kot 40 let ukvarjajo s kvalitetno pridelavo mleka in mlečnih izdelkov. Spoznavali smo sodoben način kmetovanja, kjer živali prebivajo v modernem, zračnem hlevu, ki mu ne manjkajo niti avtomatski masažni valji. Okušali smo različne vrste kruha, se preizkušali v pripravi jogurta in z velikim zanimanjem raziskovali gospodarska poslopja.
Ugotovili smo, da je hrana iz bližnje okolice boljša in ne izgublja na kvaliteti, saj ji ni potrebno dodajati zdravju škodljivih dodatkov proti pokvarljivosti. Na koncu smo preverili, kako spretno znamo »šofirati« samokolnico in prenašati jajca ter posodico polno vode.
Preživeli smo čudovito dopoldne in se predajali lepotam narave. Zahvaljujemo se družini Potočnik, da nas je prijazno sprejela, nam predstavila pomen kmetovanja ter nas pogostila z izvrstnimi domačimi dobrotami.
Tretješolci in razredničarke
»Njami«, pice iz krušne peči, pečena jabolka in kostanj
Učenci tretjega razreda smo izvedli zelo zanimiv, poučen in prijeten naravoslovni dan, ki smo ga preživeli na Lukovi vili. K sodelovanju smo povabili tudi mamice, atije, dedke in babice, ki so se radi odzvali in nam priskočili na pomoč pri posameznih opravilih (rezanju kostanja, pripravi ognja, pospravljanju …).
Najprej smo si pripravili pice iz pirine moke, jih po želji obložili z manj mastnim sirom, papriko, paradižnikom, koruzo in šunko. Pri tem sta nam pomagala Tajrin in Evin ata (izkušena picopeka), ki sta vse pice tudi spekel v krušni peči. Bile so zares slastne!! Tabornik Jure nam je pripravil ogenj, kjer smo si pekli jabolka, v kaminu pa je zakuril sošolkin oče Robert in spekel kostanj. Peko jabolk in kostanja smo si krajšali s pesmicami. Seveda smo bili ob vseh teh dobrotah tudi žejni, zato smo se odžejali z domačim jabolčnim sokom in s Šaleškim biserom.
Veliko novega smo izvedeli o zdravi prehrani, spoznali, kako so včasih pekli v krušni peči in kako so si pastirji krajšali čas na paši. Bilo je čudovito.
Brez pomoči staršev in starih staršev, vzgojiteljice Mojce ter tabornika Jureta nam vsega tega ne bi uspelo narediti tako dobro. Hvala vsem za lepo izkušnjo!!!
Tretješolci in razredničarki
OŠ Gorica prejela priznanje
Gibanje – telesna aktivnost vsak dan
Naša telesa so ustvarjena za gibanje. Zagotovo smo že vsi občutili, kako blagodejno na naše počutje vplivajo sprehodi v naravi, športne igre s prijatelji, kolesarjenje, ples, hoja v hrib, tek…
Ste pomislili, kako malo gibanja je potrebno, da ohranimo svoje zdravje in zmanšujemo tveganje za nastanek bolezni, če smo redno telesno dejavni?
Ambasadorji zdravja OŠ Gorica smo v torek, 16.10.2018, poskrbeli za gibanje na promenadi v Velenju. Skupaj z obiskovalci prireditve Rožnati oktober smo krepili naše zdravje. Najprej smo se skupaj ogreli s plesom, nato pa smo izvajali različne vaje za zdravje kosti, krepitev mišic, vaje za gibljivost in moč, na koncu smo se še preizkusili v preskakovanju kolebnice.
Ambasadorji zdravja se zavedamo, da gibanje pomaga preprečevati in zmanjševati dejavnike tveganja, ki so vzrok za težave in obolenja: debelost, povečanje vrednosti sladkorja, holesterola, zvišan krvni tlak… Obenem pa gibanje pomaga tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja.
Torej izberimo tisto dejavnost, ki nam prinaša veselje in jo hkrati tudi najlažje vključimo v svoje vsakdanje življenje.
ZAČNIMO Z MAJHNIMI KORAKI IN POSTOPOMA DODAJAJMO VEČ TELESNE DEJAVNOSTI V NAŠ VSAKDAN.
AMBASADORJI ZDRAVJA
Mladi planinci opravili prvi jesenski vzpon
Minulo soboto (6. 10.) je bil prelep sončen dan, ki je v naravi poudaril zlate jesenske barve. Učenci planinci s starši ali starimi starši in mentoricama smo se podali na pohod od planine Vodole proti Koči na Loki pod Raduho. Bilo nas je za prav lepo druščino (35 iz POŠ v. Gora in 11 iz OŠ Gorica). Dolgo kolono pohodnikov je vodila učiteljica Branka Mestnik, na repu kolone pa sem hodila mentorica mladih planincev iz Vinske Gore. Med pohodniki pa smo imeli še dva usposobljena planinska vodnika iz Vinske Gore, Marijo Lesjak in Tomaža Kumra, ki sta bila tokrat tudi v vlogi babice oziroma očeta.
Po začetnem vzponu smo se najprej ustavili na planini Javorje, kjer smo zelo na kratko počili, saj se je z vrhov začela spuščati megla. Naredili smo nekaj fotografij, pili in se razdelili v dve skupini. Manjša skupina je z vodnico Branko odšla še malce višje, v smer proti Lanežu, vsi ostali z mlajšimi šolarji pa smo jo mahnili kar proti Loki. Tam smo si privoščili malce daljši počitek, malico ter topel čaj in si v Dnevnike mladih planincev pritisnili prvi žig. Druga skupina pohodnikov se nam je prav kmalu pridružila in skupaj smo malce posedeli pred kočo.
Kar kmalu se je tudi na Loki začela spuščati megla in takrat smo se tudi mi spustili proti dolini, kjer pa je sonce radodarno sijalo še ves popoldan. Z izbrano turo smo bili vsi pohodniki zadovoljni in komaj že čakamo na naslednji pohod v novembru.
Nada Štravs
Petošolci v šoli v naravi na Slivniškem Pohorju
1. dan:
2. dan:
3. dan:
4. dan:
Geografska ekskurzija devetošolcev
V sredo, 3. oktobra, smo se devetošolci odpravili na ekskurzijo v alpske pokrajine. Z avtobusom smo odrinili ob 6.30 zjutraj. Vozili smo se v Mojstrano, gručasto naselje v občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini pod cesto Jesenice–Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice. Pot do Mojstrane je bila dolga dve uri, vendar smo se kljub zgodnji uri kratkočasili s pogovarjanjem. Naš cilj je bil slovenski planinski muzej, ki se nahaja nekoliko izven Mojstrane na levi strani ceste v smeri doline Vrat. V muzeju smo si ogledali bogato zbirko predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo. Raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva nas je opominjala na pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Dobili smo tudi priložnost, da smo izkusili bivanje v bivaku med nevihto. Vodenje je bilo zanimivo in poučno, na koncu pa smo si ogledali še kratek film o planinstvu.
Pot smo nadaljevali v dolino Vrata, kjer smo na poti proti Aljaževemu domu, približno štiri kilometre iz Mojstrane, videli čudovit slap Peričnik. Pada kar 52 metrov globoko. Slap Peričnik je po priljubljenosti in obiskanosti med najbolj znanimi slovenskimi slapovi. Tudi pozimi je slap izredno slikovit, saj zamrzne v nešteto ledenih kapnikov in sveč. Posebna privlačnost slapu je, da se pod njim lahko sprehodimo. Mi se na žalost nismo sprehodili pod njim, saj smo morali nadaljevati pot proti Aljaževem domu. Ustavili smo se, ko se je cesta končala, in pot nadaljevali peš, od parkirišča le 200 metrov do Aljaževega doma (1015 m). Tu je najpomembnejše izhodišče za številne vzpone na Triglav, Škrlatico, Stenar in drugo. Za Slovence je imel Triglav (2864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države naprej pa še posebej. Po njem se imenuje tudi edini slovenski narodni park. Triglav je pogost cilj planincev in je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja. Ustavili smo se pred Severno Triglavsko steno, ki jo uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (okrog 1000 m). Največja višinska razlika je okrog 1200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno prekinjajo v navpični smeri stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri.
Pogled na severno Triglavsko steno je bil veličasten, tukaj smo se razdelili v skupine in po posameznih postajah v okolici reševali učni list. Po tem smo se okrepčali in naredili skupinsko sliko. Nato nas je pot vodila do Blejskega vintgarja. Blejski vintgar, tudi samo Vintgar, je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna. Stene korita so visoke od 50 do 100 m, višina pobočja pa je 250 m. V soteski so skoki, tolmuni, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode. Na koncu Vintgarja pada preko praga 13-meterski slap Vintgarski Šum. Vintgar je bila tudi končna točka naše ekskurzije in mislim, da je bil sprehod po njej razkošen in čudovit. K temu vtisu je tudi prispevala reka Radovna, ki je zanimive smaragdno zelene barve, z odtenki modre.
Celotna ekskurzija je bila poučna. Mogočno bohotenje alpskih pokrajin je bilo nepozabno. V živo si ogledati razne pojave in geografske znamenitosti je veliko bolje, kot samo o tem govoriti. Doživeli smo tudi pravi alpski mraz, vendar je bila izkušnja neprecenljiva.
Ania Marinčić Barić
