Konec. Vse stvari se enkrat končajo in v po valeti, zabavnem ponedeljkovem zaključnem izletu, sledilo le še slovo ob podelitvi spričeval na torek, 15. 6. 20210.
Poslovili smo se drug od drugega, sošolec od sošolca, učenec od učitelja. Naše poti nadaljujemo vsak v svoji smeri. Skupaj smo do sedaj hodili po isti poti, ki nas je združila v življenju in nas vodila ter združevala na hodnikih ter učilnicah naše osnovne šole. Valeta je bila opomnik, da se to poglavje našega življenja zaključuje.
Pa vendar smo v vseh devetih letih, ki smo jih preživeli skupaj, stkali vezi, ki se ne bodo končale. Tkali bomo naprej, četudi vsak v svoji smeri, tkali bomo šal življenja, ki so nam ga pomagali do sedaj plesti tudi učitelji in starši. Posebno nit so z nami tkali naši razredniki. Razvozlali so marsikateri vozel, v katerega smo se zapletli in nas vedno znova usmerili na pravo pot.
Vam, spoštovani učitelji gre posebna zahvala za ves trud, potrpežljivost in skrb. Skrbeli ste za nas in v nas pustili pečat, ki nas bo zaznamoval za vse življenje. Upamo, da smo tudi mi v vaših mislih pustili sledi, ki vas bodo spominjale na nas in ki bodo v vas zopet zaživele, ko se bomo čez leta spet srečali.
Na svidenje!
(Povzeto po govoru Neže Travnšek iz 9. c)
