Unesco je 1999. leta 21. marec, dan, ko se zadnja zimska dneva že umikata pomladi, razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije po vsem svetu.
In kako približati mladim pesmi? Tako da jim kar med uro slovenščine učiteljica prinese zajeten kupček pesniških zbirk, ki sta jih s knjižničarko še malo prej izbrskali s knjižnih polic.
Še preden pa se začudeni učenci zapodijo med verze in kitice, pa je prav in se spodobi, da se ura tudi poučno obarva, s čimer učiteljice nimamo težav . To res ni bilo težko, saj letos knjižni molji in bralni navdušenci praznujemo dva pomembna jubileja. 60 let Bralne značke, ki je svoje prve korake naredila na Koroškem, tam v deželi kralja Matjaža, in se skozi desetletja razširila po vseh slovenskih šolah. Danes v programih Bralne značke vsako leto sodeluje okrog 140.000 bralcev, od tega okrog 70 % osnovnošolcev, ki jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev). Slovenska beseda pa se bere tudi v zamejstvu in po svetu.
Torej, očeta Bralne značke Stanko Kotnik in Leopold Suhodolčan bi bila zagotovo ponosna na uspešno zgodbo svojega otročiča .
In ker brati pomeni podvige, kot je zapisal pesnik Tone Pavček, ker je branje pomembno in skoraj nujno za uspešno življenje, so si sedmošolci najprej ogledali video, v katerem sem se skupaj s knjižničarko in šestošolko Evo sprehodila po šolski kroniki bralne značke na Gorici. Od leta 1981, ko je prvič zazvonil šolski zvonec na Goriški 44, se je začel tudi naš bralni maraton. Vsako leto so mlade bralce na zaključni prireditvi nagovorili znani slovenski pesniki in pisatelji, ilustratorke, športnike in popotnice, povabili smo tudi čarodeja, lutkarja in mačka Murija. In vsi so prišli s sporočilom, da je knjiga okno v svet in odličen pripomoček za odganjanje dolgčasa, da se z branjem učimo, odkrivamo nasvete za svoje ali prijateljeve težave, treniramo male sive celice in smo korak bliže svojemu cilju. Skratka, branje je kul.
Tako, nauk je bil podeljen, zdaj pa le še od besed k dejanjem. Knjiga na klop. In akcija. Sedmošolci so brali pesmi – jupi!
Pika na i pa je bilo po koncu ure iskrivo vprašanje učenke Amile: »Učiteljica, res ste me navdušili. Mi lahko priporočate kakšno zanimivo dramsko delo?«
Vesna Penec, prof.
