December je predvsem za otroke lep in prijeten mesec – zunaj je zima (včasih z njo pride tudi zelo zaželjeni sneg), ves mesec je vse okrašeno, dogajajo se prireditve, obdarovanja,  blizu so praznični prosti dnevi, polni smo pričakovanja. Otroke v tem času obiščejo kar trije dobri možje – Miklavž, Dedek Mraz in Božiček in to celo po večkrat (doma, v šoli, pri babici, v različnih ustanovah,….). Tudi šolarje na POŠ Vinska Gora so obiskali vsi prej omenjeni.

Ampak zadnji dan pouka so jih obiskali še trije možje, oblečeni v rdeče – to je tudi njihova delovna, prepoznavna barva. In to so bili res pravi DOBROTNIKI! Prišli so iz treh PETROLOVIH bencinskih servisov (Šoštanj, Velenje – Partizanska in Velenje – Celjska vzhod) ter v sklopu njihovega projekta »Naša energija povezuje«, ki namenja sredstva za pomoči potrebne in v skupno dobro v svojem okolju, našim učencem prinesli vsak svojo donacijo za 200 € – skupaj torej kar nepredstavljivih 600 €!

Predstavniki učencev iz vseh petih razredov naše podružnične šole so simbolično sprejeli donacije iz rok predstavnikov bencinskih servisov in se jim seveda lepo zahvalili ter jim zaželeli prijetno praznovanje ter zdravo in uspešno leto, ki prihaja.

Denar, ki je bil na šolo Gorica Velenje že nakazan, bomo vsekakor zelo racionalno in koristno porabili za nabavo različnega materiala in pripomočkov za ustvarjanje za učence, saj bodo tako dobili kar največ – kar vložimo v otroke, v njihovo znanje in spretnosti, se nam v prihodnosti zagotovo najbolj obrestuje. Želimo si namreč, da naši nadobudneži zrastejo v razgledane, odgovorne in čuteče posameznike, ki se bodo čez nekaj let vrnili med nas kot sodelavci in poslovni partnerji, s katerimi bomo sodelovali na različnih področjih življenja in dela.

Vsem zgoraj omenjenim servisom oziroma ljudem, ki so tam zaposleni, se še enkrat lepo zahvaljujem tudi v imenu kolektiva POŠ Vinska Gora, saj smo zaposlene zelo vesele, da ste se spomnili na nas – vaša prijazna gesta potrjuje naše prepričanje, da naša šola dela dobro, saj ste nam mnogi (tudi gospod Srečko Sevšek, tokratni pobudnik izpeljane akcije) zaupali vzgojo svojih otrok in vnukov. Vse dobro in srečno 2018 želimo vsem skupaj tako na delovnem mestu kot doma v krogu svojih družin!

                                                                   Nada Štravs, vodja POš Vinska Gora

Že tri mesece vsak dan v našo zgradbo prihajajo tudi prvošolci. Mi starejši jih opazujemo in »ocenjujemo«. Sklenili smo, da so zdaj že »zreli«, da jih sprejmemo medse kot enakovredne člane naše velike šolske družine. Starejši šolarji smo jim pripravili prireditev, na kateri so korajžni prostovoljci nastopili s svojimi točkami, predvsem glasbenimi in plesnimi. Četrtošolki Hana in Žanin, ki sta povezovali program, sta nato z nekaj nalogami izzvali tudi nove člane, da pokažejo, kaj že znajo. Odlično so se odrezali (tvorili so zanimive stavke, reševali uganke, nekaj zapeli, medsebojno sodelovali v gibalnih nalogah, celo računali, …) in nazadnje še pred vsemi glasno ponavljali svečano zaobljubo, ki se je bodo odslej še bolj dosledno držali in jo izpolnjevali.

Nazadnje smo jim še čestitali in jim razdelili potrdila o pripadnosti ter manjša  darilca.

Nada Štravs

Svečana zaobljuba:

Pred starejšimi šolarji in učiteljicami

svečano obljubljamo,

da bomo vljudni do vseh ljudi,

jih pozdravljali,

opravljali šolske in domače obveznosti,

radi priskočili na pomoč,

znali poslušati,

upoštevali hišni red šole,

čuvali svoje in tuje stvari,

spoštovali vsakega človeka

in se vedno obnašali

kakor se od nas pričakuje!

Obiskali so nas čebelarji krajevnega  društva in nam poklonili nekaj medu, ki smo ga ob drugih dobrotah vsekakor z veseljem použili. Ob 10.00 pa so nas obiskali muzikantje (del ansambla Vikend) s pevko v narodni noši in z njihovo pomočjo ter spremljavo smo odlično zapeli Slakovega Čebelarja. Vzdušje je bilo odlično in verjamem, da bo dogodek mnogim še dolgo ostal v prijetnem spominu. Z nami je bilo tudi nekaj staršev oziroma babic, ki so v 3. razredu pomagale mesiti in peči kruh in tudi njim je bil ta dan zelo zanimiv. Kruh in žemljice smo tudi vsi poskusili in vse je bilo odlično. Upam, da bodo odslej otroci zjutraj raje zajtrkovali, tako v šoli kot doma.

Nada Štravs

Na naravoslovnem dnevu, ki je potekal v četrtek, 16. 11. 2017, so se učenci tretjega razreda izkusili v peki kruha.

Z njimi so si nadeli predpasnike ter zavihali rokave tudi mamice, očetje, dedki in babice. Manjkale niso niti kuharske kape iz papirja.

Po receptu so pripravili in zamesili testo. Medtem ko so čakali, da je testo vzhajalo, so bili deležni poučnih nasvetov babic. Sledilo je spretno oblikovanje hlebčkov, štručk, prest, žemljic in peka mešanega, pirovega, ajdovega, belega kruha.

Spoznali so, da je od zrna in vse do slastnega ugriza v svež kruhek precej dolga, truda polna pot. Ampak to nič ne de, saj je vonj po pečenem kruhu nenadomestljiv in za vselej ostane v čudovitem spominu.

Vsem prisotnim so se zahvalili in se poslovili s pesmijo Od zemlje do žemlje. Hvala vsem za lepo doživetje!

Tudi na POŠ je dišalo po kruhu …

Na »Martinovo soboto« smo se mladi planinci v lepem, prijetnem  jutru odpravili od doma. Ni bilo preveč mrzlo, celo sonček se je že kazal. V Vinski Gori smo se pravočasno zbrali vsi (21 šolarjev s starši ali starimi starši), na avtobusu, ki je iz Gorice tudi pripeljal zelo točno, pa je bilo še nekaj več oseb od nas, tako da je bil velik avtobus skoraj povsem poln.

Namenili smo se proti Zabukovici, kjer je najprej izstopila manjša skupina pohodnikov, ki so z učiteljico Branko Mestnik želeli po malce daljši poti priti na »Zasavski Triglav«, kot tudi imenujejo MRZLICO. Zaradi dolgega avtobusa je bilo nekaj težav na ostrih ovinkih, a je spretnemu šoferju le uspelo na start na Vrhe pripeljati še drugo , mlajšo skupino pohodnikov, ki jih je po enostavnejši poti na vrh Mrzlice vodila vinskogorska vodnica Marija Lesjak, mentorici Mojca in Nada pa sva pomagali, da nismo koga izgubili.

Med potjo smo občudovali jesenske barve v gozdu, bredli po odpadlem listju na poteh,  se družili in v pogovornem tempu prispeli do koče. Tam je zunaj velikanski prostor, kjer so se otroci z veseljem poigrali, še prej pa seveda pojedli obvezni sendvič in si povrnili potrošene moči. Tudi starši so se okrepčali in poklepetali v prijetno topli koči. Nekateri so se povzpeli še na bližnji vrh, da so občudovali razgled v vse smeri.

Nazaj do avtobusa smo se odpravili po nekaj bližnjicah, da je bila pot zanimivejša. Celo na opozorilo, da se v teh gozdovih potika medved, smo naleteli. A ker smo bili dovolj glasni, se ga nismo bali. Na avtobus smo se vrnili ob dogovorjeni uri in tudi domov smo prispeli ob predvidenem času.

Lepo je bilo, verjetno smo izkoristili še zadnji lep jesenski dan pred prihajajočo ohladitvijo in snegom do nižin.

                                                                                                                  Nada Štravs