Minulo soboto (9. 3.) se je že zjutraj naredil prekrasen dan – topel in obsijan s soncem. Prav nič težko ni bilo vstati in po zajtrku vzeti nahrbtnik z malico ter obuti planinske čevlje. Iz Vinske Gore je na avtobus prišlo vseh 32 prijavljenih, na Gorici pa je bila številka zaradi nekaj manjkajočih nazadnje precej podobna.

Odpeljali smo se mimo Letuša in Braslovč, v bližino Žovneškega jezera. Izstopili smo in pot nadaljevali peš po markirani in ne preveč dolgi poti vse do gradu. Tam so nas lepo sprejeli, saj sta za dobrodošlico v obliki različnih peciv in pijač poskrbela babica in dedek dveh naših učenk, ki sta doma v bližini gradu in redno pomagata tudi pri obnovi le-tega. Kasneje smo izvedeli, da grad že nekaj let ob nedeljskih dopoldnevih prostovoljno obnavljajo pridni domačini in rezultati njihovega dela so že lepo vidni. Vsa čast jim – zelo so pridni. Učiteljica Branka je zgodovinarka in nam je zato z lahkoto predstavila glavne dogodke iz tega območja, ki so se dogajali v preteklih stoletjih. Črpala jih je iz knjig, ki jih je napisal domačin Franc Kralj. Po gradu smo se lahko sprehodili, tudi v lepo urejen stolp so nas spustili, v njem se izvajajo tudi poroke in drugi slavnostni dogodki.

Po skupnem fotografiranju smo se z gradu odpravili proti Braslovškemu jezeru. Pot nas je vodila skozi lepo urejeno naselje in gozdiček, pa spet skozi naselje novih hiš in do jezera. Tam so otroci lahko opazovali, kako so ribiči v vodo spuščali vedra rib, kar je bilo nadvse zanimivo. Ker je sonce prijetno grelo, smo tam tudi pomalicali in se malce dalj časa zadržali ter poklepetali. A ker ura neprestano teče in nič ne reče, smo morali ob dogovorjenem času zapustiti raj ob jezeru in se vkrcati v avtobusa, ki sta nas odpeljala domov.

Preživeli smo prav prijeten in poučen dan.

Nada Štravs

Na pustni torek smo zimo dokončno odgnali! Pri tem početju so nam na POŠ-u pomagali KURENTI iz velenjskega društva, ki se trudi ohranjati tradicijo teh zanimivih, unikatnih slovenskih pustnih likov. Preko dvajset odraslih in nekaj otrok si je nadelo težke kostume in se prišlo predstavit šolarjem in otrokom iz vrtca v večnamenski dom. Pravo veselje jih je bilo pogledati in tudi slišati, saj so s svojim zvonjenjem izredno glasni. Njihovi kostumi tehtajo od 25 pa tudi do preko 40 kg. Pod njimi je zelo vroče, še posebej, ker ne mirujejo, ampak S PLESOM ODGANJAJO ZIMO IN KLIČEJO POMLAD. Predstavili so nam tudi pokanje z bičem in podrobneje opisali njihovo opremo in navade.

Maskirali smo se tudi šolarji in učiteljice, pa smo zadnjo uro pouka zato namenili pustnemu rajanju. Prav lepo smo se imeli, obenem pa tudi nekaj novega naučili!

Nada Štravs

Zimska sobota – 15. december 2018

V idiličnem sneženem jutru smo se člani planinskih krožkov (centralne šole Gorica in POŠ Vinska Gora) zbrali vsak pred svojo šolo. Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da če startamo ob istem času, prispemo na Tuševo približno ob istem času – imamo torej zelo podobno dolgo pot.

V V. Gori se nas je letos zbralo 26, na Gorici pa 28 in zaradi snega smo vsi napredovali malce počasneje in na cilj prispeli šele ob 10.45. Gospa Vikica na Tuševem se je že spraševala, če smo pohod odpovedali, pa jo pozabili obvestiti. Potem pa nas je bilo kar naenkrat v sobi 54 in nastala je prava gneča. Vsi pohodniki, ki smo s sabo prinesli darilce presenečenja, smo ga oddali in mentorice (Mojca, Branka, Nada) smo jih opremile s številkami za žreb. Po malici pa smo izvedli žreb številk in vsak je moral rešiti še zanimivo uganko, ki se je skrivala v številki vsakega darilca. Dobitniki daril so bili videti z dobljenimi  presenečenji  kar zadovoljni. Malce so se otroci še poigrali na snegu na igrišču, starejši pa poklepetali, nato pa smo se vsi skupaj še fotografirali za spomin in jo nato mahnili proti dolini, vsaka skupina spet v svojo smer. Vinskogorčani smo se vračali preko Lipja, da smo naredili krožno pot, saj smo se zjutraj vzpenjali preko Gonžarjeve peči. Na poti so se nekateri še malce vozili  po zadnji plati kombinezonov ali z lopatkami, celo kakšen dedi se je pridružil vnukom, kar je povzročilo veliko veselja prav pri vseh.

Do 13. ure smo se vrnili v dolino, tako kot smo tudi planirali. Pa je minilo še eno prijetno druženje!

                                                                                                                                                            Nada Štravs

Dolgoletno tradicijo prednovoletnih srečanj večih generacij v Vinski Gori nadaljujemo oziroma vsako leto znova poskrbimo, da jo ohranjamo. Tudi v četrtek, 14. 12., smo to naredili.

Krajevna skupnost in Društvo upokojencev ob koncu leta na srečanje povabijo krajane, starejše od 70 let in jih pogostijo. Starejši pa radi pogledajo nastope otrok, svojih vnukov in pravnukov.

Zato smo učenci podružnice z učiteljicami pripravili kulturni program, kot gostje pa so nastopili še otroci iz vrtca in domača skupina Vingosi. Dvorana je bila nabito polna, kar nas je razveselilo, saj so ljudje po prireditvi obiskali tudi šolski bazar, ki smo ga skrbno pripravljali več  tednov. Tudi srečelov je odlično uspel, dobitke pa so pomagali zbirati učenci oziroma starši. Ves pridobljeni denar (preko 800 €, kar je glede na naše število učencev res veliko) bo šel v šolski sklad, od tukaj pa ga lahko črpajo učenci oziroma starši, ki potrebujejo pomoč pri plačilu različnih šolskih stroškov.

Otroke je ob koncu programa obiskal še Božiček in jih razveselil z darili. Vsaka skupina otrok je z velikim pričakovanjem odnesla svoj paket v učilnico in danes, v petek že preizkusila družabne igre oziroma pregledala knjige in druge zanimive stvari iz vsebine zavojev. Božiček, hvala!!

Nada Štravs

Veseli december se je zares začel: mesto so osvetlili z množico lučk, grad nad mestom pa vsako leto privablja obiskovalce z razstavo prazničnih voščilnic in okrašenimi smrečicami. Za oboje poskrbijo otroci iz vrtcev in učenci iz šol Šaleške doline. Tudi letos je bilo tako. Muzej Velenje je že pred časom pozval otroke in mentorje k sodelovanju v ustvarjanju voščilnic in okraskov na temo kulturne dediščine. Tudi šolarji Gorice in Vinske Gore smo sodelovali, tako z voščilnicami kot z okrasitvijo dveh smrečic.

Voščilnica prvošolke Nike Avberšek pod mentorstvom učiteljice Jane Tkavc je bila celo nagrajena, nekaj ostalih sodelujočih voščilnic pa smo našli med razstavljenimi. Smrečice pa smo že tradicionalno krasili četrtošolci. Imeli smo srečo z vremenom, saj danes ni bilo preveč mrzlo. Z rezultati smo bili zadovoljni, saj menimo, da sta naši smreki lepo okrašeni. Kdor pa želi primerjati še ostale, pa bo moral na grad in si vse skupaj sam ogledati. In temu je vse skupaj tudi namenjeno – ogledu. V veselem decembru se torej povzpnite na grad, pa boste opravili zase še koristen sprehod!

Nada Štravs