Veliki dan je bil v petek, 27. 11. 2015. Vsi smo se zbrali v knjižnici. Vodja podružnice je po uvodnem pozdravu nekaj besed namenila prvošolcem, predvsem o tem, da se na šolskih hodnikih srečujemo že tri mesece in da je čas, da postanejo del naše velike družine, SKUPNOSTI UČENCEV ŠOLE. Z nastopom so se predstavili že na komemoraciji, torej se radi učijo in se znajo primerno vesti. Čaka pa jih še ogromno podobnih izzivov, prvi že kar v decembru.
Nato je prepustila besedo četrtošolkama, Larisi in Neži. Ti dve sta deset »mlečnozobcev« vodili skozi različne naloge, v katerih so morali pokazati nekaj ročnih in telesnih spretnosti, nekaj naučenega šolskega znanja in nekaj zrelosti ter socialnega čuta do sošolcev. Bilo je pestro in zabavno, predvsem za gledalce – za šolarje vseh ostalih razredov. Ti pa so prvošolcem pokazali, kaj vse že znajo. Nastopili so z različnimi glasbenimi točkami, z eno evakuacijsko točko in z nekaj čarovniškimi triki. Skupaj smo zapeli še himno šole Gorica.
Prvošolci so vse naloge uspešno opravili in čakala jih je le še svečana zaobljuba, ki so jo po delih ponavljali za Lariso.
Svečana zaobljuba se glasi takole:
Pred starejšimi šolarji in učiteljicami
svečano obljubljamo,
da bomo vljudni do vseh ljudi,
jih pozdravljali,
opravljali šolske in domače obveznosti,
radi priskočili na pomoč,
znali poslušati,
upoštevali hišni red šole,
čuvali svoje in tuje stvari,
spoštovali vsakega človeka
in se vedno obnašali
kakor se od nas pričakuje!
Vsebino zaobljube so po poprejšnjem opozorilu pozorno poslušali tudi vsi ostali člani šolske skupnosti in pri sebi naredili »tihi obračun«, če jo v praksi tudi dosledno upoštevajo. Nekateri kdaj pa kdaj žal pozabijo kakšno vrstico…
Prvošolci so prejeli še potrdila o sprejemu in sladkarije, da bo spomin na ta dan trajnejši in lepši. Zdaj smo vsi polnopravni člani naše velike družine, z vsemi pravicami in seveda tudi dolžnostmi.
Nada Štravs
